Alpinistična odprava Kamet 2023
Objavljeno: 15. 11. 2023Štirje gorski vodniki, člani ZGVS so se to jesen odpravili v Indijo, spodaj kratko poročilo z odprave.
Gora Kamet s svojo piramidno obliko in zavidljivo višino 7700 metrov nima težav z alpinistično privlačnostjo. Prav tako ne njen severni sosed Mukut Parbat s svojimi 7200 metri. Obe gori ležita na vojaškem območju blizu oziroma povsem na meji med Indijo in Kitajsko. To dejstvo je najverjetneje glavni razlog, da območje ni deležno večjega obiska. Dovoljenje se navadno odobri le vsakih nekaj let. Postopek je dolgotrajna in zaradi negotovosti dokaj stresna zadeva. Ob čakanju in nekaterih birokratskih zapletih je pozno poleti vendarle prišla dolgo pričakovana vest o odobritvi.
Dober mesec pozneje smo se Marko, Gregor, Martin, Nejc in Luka znašli na izhodišču za dostop do baze pod Kametom. Tam smo ostali z le polovico predvidenih nosačev. Druga, očitno slabša polovica, se je odločila, da je teren zanje prezahteven. Pot do baze je tako potekala v drugačnem ritmu od tistega, ki smo ga vajeni. Po petih logistično dokaj zanimivih dneh smo postavili bazni tabor na višini 5200 metrov.
Na območju baznega tabora in v okoliških gorah nasploh je bilo polno znamenj posebnih vremenskih razmer v preteklih mesecih. Naplavine peska, blata in kamenja so kazale na veliko količino dežja. Provinco Uttarakhand so v poznem poletju, podobno kot Slovenijo, doletele obsežne poplave in nalivi, s to razliko, da je deževalo do višin okrog 6500 metrov. Kot posledica so bile gore in stene predvsem v spodnjih delih povsem suhe. Snežišča in ledne linije s fotografij preteklih let enostavno niso obstajale. Seveda nam ugotovitve niso ravno polepšale prvih dni v bazi.
V obdobju aklimatizacije so stvari tekle kot namazane. Marko in Gregor sta svoje aklimatizacijske cilje iskala bolj v smeri Mukut Parbata. Nejc, Martin in Luka pa smo se aklimatizirali na pobočjih Mane. Gora je soseda Kameta in ponuja dober pogled na njegovo jugozahodno steno. Z višino nismo imeli posebnih težav. V zaključno fazo odprave smo tako prišli zdravi in aklimatizirani. Nato je sledilo obdobje slabšega vremena s sneženjem in padcem temperatur. Bazni tabor se je odel v snežno-ledni oklep. Kljub sončnemu vremenu se ga – vse do konca našega bivanja v bazi – ni znebil.
Ob nizkih temperaturah in nepredelanem snegu smo bazo pod Kametom zapustili nekoliko prej, kot smo si prvotno zamislili. Žal glavnega cilja vzpona na Kamet nismo uspeli uresničiti. Marko in Gregor sta opravila poskus v steni Mukut Parbata. Nejc, Martin in Luka pa smo opravili vzpon po novi smeri na koto 6050 m.
Avtor poročila: Luka Stražar
Avtor fotografij: Marko Prezelj
