Opis poklica gorski vodnik/vodnica
1. IDENTIFIKACIJA POKLICA
- Naziv poklica: gorski vodnik / gorska vodnica
- šifra poklica: 5113.02
2. OPIS OPRAVIL IN DELOVNIH NALOG
Slovenija je dežela gora in gorskega sveta, ki že od nekdaj privlači človeka. Nekoč so se v gore podajali le raziskovalci, med katerimi so nekateri prvi osvojili številne gorske vrhove. Danes so gore eden redkih predelov z neokrnjeno in čisto naravo, zato privlačijo številne obiskovalce. Vendar je gorski svet nepredvidljiv, nevaren in v sebi skriva številne pasti, še posebej za neizkušene, ki na brezpotjih visokogorja zlahka zaidejo v nevarnosti.
Gorski vodnik je usposobljena oseba, ki na željo in po dogovoru z izletnikom, pohodnikom ali drugim gostom, pripravi in organizira obisk gora. Glavna naloga gorskega vodnika je, da strokovno in na prijeten način vodi posameznike ali skupine v gore in jih varno pripelje nazaj v dolino.
Delo gorskega vodnika se prične že veliko pred samim vzponom. Gorski vodnik se z gostom pogovori o njegovih željah glede nameravane ture. Pri tem oceni skladnost želja s fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi gosta, saj je naloga gorskega vodnika organizirati prijetno in predvsem varno turo. Na osnovi ocene in dogovora gorski vodnik izbere potek in čas trajanja ture. Vodena tura lahko poteka po lahkih gorskih poteh, po zahtevnejših, na primer zavarovanih poteh, na turnih smukih ali v navpičnih skalnih ali zasneženih in poledenelih stenah. Tura lahko traja le nekaj ur, lahko pa tudi več dni ali celo mesecev. Pred odhodom mora vodnik gostu svetovati o izboru primerne opreme ter ga poučiti o načinu uporabe opreme.
Šele po teh pripravah se lahko gost in gorski vodnik podata na turo. Delovni dan gorskega vodnika se začne že v koči pozno ponoči ali zgodaj zjutraj in lahko traja do 16 ur. Gorski vodnik vodi goste po poteh in brezpotju, preko skal, snega in ledu. Pri tem pazljivo izbira pot do cilja in skrbi za varnost sopotnika in sebe. Nevarnosti, ki pretijo v gorah, zahtevajo od vodnika stalno pozornost; svojega gosta mora nenehno spremljati, mu svetovati glede najustreznejšega načina hoje ali plezanja ter mu pomagati v težavah. Med turo se z gostom pogovarja, ga obvešča o poteku ture in se z njim dogovarja o počitkih, hitrosti napredovanja in drugih podrobnostih.
Tura bo za gosta prijetna in zanimiva, če bo gorski vodnik poleg temeljnih nalog pri vodenju, gosta seznanjal z različnimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi in posebnostmi predelov skozi katere hodita.
Gorski vodnik organizira in vodi ture v poletnih in v zimskih razmerah. Ko so gore zasnežene, vodnik organizira in vodi turno smučanja oziroma smučanje zunaj urejenih smučarskih prog. Na takšnih turah mora gorski vodnik še posebej pozorno oceniti smučarske sposobnosti gosta v vseh razmerah in načrtovati potek ture, na kateri se bosta izognila snežnim plazovom in drugim nevarnostim zimskih razmer v gorah.
Gorski vodnik lahko vodi ture tudi v najvišja gorstva sveta. Njegove naloge so pri tem še bolj zahtevne, kot pri turah v domačih gorstvih. Običajno mora načrtovati in organizirati pohode (trekinge) in alpinistične odprave za večje skupine ljudi v oddaljenih predelih sveta, npr. v Himalaji.
Gorski vodnik se lahko ukvarja tudi s poučevanjem gostov za plezanje v skali, za turno smučanje ter za plezanje v snegu in ledu. Na tečajih jim prenaša teoretična znanja in jih poučuje v praktičnih veščinah plezanja in turnega smučanja.
DELOVNI PRIPOMOČKI
Gorski vodnik uporablja različno športno opremo, potrebno za turo, na katero vodi gosta. Najpogosteje uporablja plezalno opremo: vrvi za varovanje pri plezanju in pripadajočo opremo, kot so klini, zatiči in vponke, plezalni pas in čelada. Pri zimskih turah in vodenju turnega smučanja uporablja posebno obutev, smuči, pripomočke za označevanje položaja v snežnem plazu zasute osebe in drugo opremo. Gorski vodnik uporablja opremo za orientacijo, kot so opisi, zemljevidi in kompas. Pri sebi ima tudi radijsko postajo ali drugi pripomoček za klic na pomoč v primeru nesreče.
3. POTREBNA ZNANJA IN SPRETNOSTI ZA OPRAVLJANJE POKLICA
POTREBNA ZNANJA
Za opravljanje poklica gorski vodnik je potrebno uspešno opraviti usposabljanje po programu za gorske vodnike, obvezno enoletno pripravništvo in strokovni izpit za gorskega vodnika.
Za pristop k usposabljanju za gorskega vodnika je potrebno, poleg nekaterih drugih pogojev, imeti še: najmanj srednješolsko izobrazbo in alpinistične izkušnje opredeljene z določenim številom alpinističnih vzponov in njihovo težavnostjo. Za vključitev v usposabljanje je potrebno uspešno opraviti sprejemni izpit.
Na usposabljanju za gorskega vodnika oseba obiskuje naslednje tečaje:
- tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, katerega namen je pridobiti znanja za varno vodenje v gorah, znanja o snegu in plazovih ter o turnem smučanju;
- tečaj vodenja v skali, katerega namen je izboljšati plezalne tehnike, usposobiti se za vodenje v skali, za poučevanje plezanja in spoznati reševalne tehnike;
- tečaj vodenja v ledu in snegu za vodenje v snegu in ledu;
- tečaj vodenja turnega smučanja za vodenje turnih smukov v visokogorju.
Bodoči gorski vodnik mora obvladati plezalne tehnike v vseh pogojih in tehniko turnega smučanja na vsakem terenu in v vseh snežnih razmerah. Poznati mora osnove vremenoslovja, osnove vede o ledenikih in geologije, imeti mora znanja o snegu in plazovih. Obvladati mora veščine taborjenja in zasilnega bivanja v naravi, prvo pomoč in načine obveščanja v primeru nesreče ter gorsko reševanje. Ker bo lahko vodil tudi tuje goste, je nujno dobro znanje vsaj enega tujega jezika.
Vsi tečaji se zaključijo z izpitom. Po uspešno opravljenih izpitih postane kandidat pripravnik za gorskega vodnika. Pripravnik mora opraviti enoletno pripravništvo, po koncu katerega se lahko prijavi na tečaj in strokovni izpit za gorskega vodnika. Gorski vodnik postane po uspešno opravljenem strokovnem izpitu in po vpisu v imenik aktivnih gorskih vodnikov. Vpis v imenik gorskih vodnikov mora obnoviti vsako leto.
OSEBNOSTNE LASTNOSTI
Gorski vodnik dela z ljudmi, včasih tudi v kriznih razmerah, zato mora poznati osnove metodike, didaktike, pedagogike in psihologije. Imeti mora smisel za delo z ljudmi in biti komunikativen. Zaveda se svoje odgovornosti, saj je dobro počutje izletnika, in včasih celo njegovo življenje, odvisno tudi od njega. Gorski vodnik mora biti odločen in umirjen, potrpežljiv in sposoben motivirati druge. Za uspeh ture so zelo pomembne njegove organizacijske veščine, vendar tudi zmožnost improvizacije.
PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI
Zdravniško potrdilo o psihofizični sposobnosti in polnoletnost sta pogoja za vključitev v usposabljanje za gorskega vodnika. Njegovo delo je fizično zahtevno, zato mora biti telesno dobro pripravljen in vzdržljiv, saj mora hoditi, plezati ali smučati ves dan ali več dni zapored. Sposobnost za delo na višini je temeljni pogoj za opravljanje poklica. Ker njegovo delo poteka v naravi, je zelo pomembno, da naravo spoštuje in se v njej dobro počuti.
4. POGOJI ZA DELO
RAZMERE ZA DELO
Delo gorskega vodnika večinoma poteka v naravnem okolju na prostem, zato je izpostavljen spreminjajočim se vremenskim vplivom. Dela lahko v poletni vročini, v hudemu vetru ali v ostremu mrazu. Večino delovnega časa je v gibanju - hodi, pleza ali smuča - , zato je njegovo delo fizično naporno. V primeru težav z gostom ali z vremenom je delo tudi psihično obremenjujoče.
Gorski vodnik dela v turistični dejavnosti, zato bo najpogosteje delal konec tedna, med prazniki ali v času turistične sezone. Na daljših turah ali pohodih (trekingih) v tujih gorstvih bo delo gorskega vodnika celodnevno. Njegov delovni čas se iz dneva v dan spreminja, lahko traja od nekaj ur do 16 ur dnevno. Če vodi na večdnevnih turah se njegov delovni čas razpotegne na ves dan.
NEVARNOSTI
Delo gorskega vodnika lahko poteka v nevarnih krajih in v nevarnih razmerah, zato so možnosti poškodb precejšnje. Nevarnost zloma zaradi padajočega kamenja, zdrsov in padcev je najpogostejša nevarnost. V zimskih razmerah ali ob nenadnih ohladitvah je gorski vodnik izpostavljen nevarnosti snežnih plazov, ozeblin in podhladitve.
5. MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA V POKLICU
Gorski vodnik, ki živi oddaljen od gora, se s svojim delom ukvarja predvsem občasno. Lahko vodi gorniško šolo, vodi trekinge in odprave. V goratih krajih je vodništvo in učenje smučanja lahko njegov glavni poklic. Ker je težko dobiti trajno zaposlitev, mora največkrat iskati še dodatno zaposlitev. V sodelovanju s turističnimi podjetji ima več možnosti za delo.
Dodatne možnosti zaposlitve gorskega vodnika nudijo tečaji športnega plezanja, vodenje pri ťsoteskanjuŤ (spustih po težko dostopnih vodotokih), opravljanje nadzorne službe v naravnih parkih in delo pri gorski reševalni službi.
6. ZASLUŽEK
Gorski vodniki zaračunavajo svoje delo po vodniških tarifah, ki jih sprejema Združenje gorskih vodnikov Slovenije, potrjuje pa minister, pristojen za turizem. Zaslužek je odvisen od obsega dejavnosti. V letu 2002 je tarifa za enodnevni najem gorskega vodnika znašala 24.000 SIT.
7. SORODNI POKLICI
5113.03 Jamski vodnik
8. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Gorski vodnik se za svoje delo izobražuje na usposabljanju za gorske vodnike, ki ga v Sloveniji izvaja Združenje gorskih vodnikov Slovenije (Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana). Osnovni pogoji za vključitev v usposabljanje so najmanj srednješolska izobrazba in predpisane alpinistične izkušnje. Usposabljanje za gorskega vodnika traja skupaj 80 dni in traja največ tri leta.
Za že izšolane gorske vodnike je organizirano obvezno stalno usposabljanje, ki je pogoj za podaljševanje dovoljenja za gorskega vodnika.
Usposabljanje, organiziranost in dejavnost gorskih vodnikov urejata Zakon o gorskih vodnikih (Uradni list RS 63/1999) in Pravilnik o gorskih vodnikih (Uradni list RS 84/1999).
9. IZOBRAŽEVANJE ZA SORODNE POKLICNE OZ. STROKOVNE NAZIVE
Poklic gorskega vodnika in izobraževanje zanj je zelo specifično. Sorodni poklici, kot je jamski vodnik, v Sloveniji še nimajo urejenega načina izobraževanja.
10. DRUGE INFORMACIJE
Seznam gorskih vodnikov in tarife so objavljene na spletni strani http:/www.pzs.si in v brošuri Seznam gorskih vodnikov in vodniške tarife, ki jo vsako leto izdaja ZGVS.
Druge informacije o poklicu gorskega vodnika so dostopne v Zakonu o gorskih vodnikih (Ur. list RS 63/1999) in v Pravilniku o gorskih vodnikih (Ur. list RS 84/1999). |
ZGVS danes
Predpisi o gorskih vodnikih
